NAGOVOR RAVNATELJICE K ZANIMIVČKU 22

Spoštovani učenci, starši, zaposleni in ostali, ki sodelujete pri izvajanju programa življenja in dela VIZ II. osnovne šole Rogaška Slatina,

za nami sta že dva meseca šolskega leta in čas je, da boste prejeli dokument Zanimivček 22. Po vseh letih izdajanja je letos zaradi varčevanja z denarjem in papirjem ter trenda prvič v elektronski obliki, objavljen pa bo tudi na šolski spletni strani.

Zanimivček 22 je letni delovni načrt šole za šolsko leto 2015/2016. V njem je mnogo pomembnih informacij, ki si jih je težko zapomniti in jim slediti, v kolikor nimamo možnosti pogostega vpogleda v njegovo vsebino, zato ste prejeli plošček prav vsi učenci, četudi izhajate iz iste družine. Odrasli se dobro zavedamo, da bo otroke pot kmalu ponesla od doma v svet, nekateri boste morda pogosteje doma kot drugi, večina ali pa prav vsi, si boste ustvarili svoj dom, svojo družino, zato je prav, da vzamete s seboj tudi spomine, kar osnovnošolski Zanimivček zagotovo bo.

V letošnjem šolskem letu bomo strokovni delavci po vsej Sloveniji in tako tudi na naši šoli posvečali veliko skrb tako imenovanemu formativnemu spremljanju dela v šoli. Zagotovo ste vsaj nekateri pomislili, kaj neki to pomeni. Opisana besedna zveza se nanaša neposredno na delo z učenci pri pouku. Naloga strokovnih delavcev v šoli bo, da bomo še večjo skrb posvečali diferenciaciji ciljev, individualnemu pristopu ali delu z učenci na vsaj treh ravneh, če že ne tolikih, kot je učencev v nekem oddelku. Vsak dan sproti bomo preverjali, kaj učenci že znajo in kaj morajo dodatno postoriti, da bodo znali še več in še bolje, redno podajali povratne informacije o napredku vsakogar in vseh ter v postopke načrtovanja, organiziranja, izvajanja in spremljanja dosledno vključevali učence, pogosto pa tudi starše.

Katere prednosti bi se morale pokazati kmalu za tem, če in ko bomo dosledno izvajali opisano? Učenci bi naj bili bolj samostojni in naj bi se naučili sprejemati odgovornost do dela, izboljšati bi se morali odnosi med sodelujočimi, posebej med učitelji in učenci, saj morajo temeljiti na medsebojnem spoštovanju in upoštevanju različnosti. Učenci bi naj z lastno aktivnostjo postajali opolnomočeni, kar pomeni, da bi si začeli pomagati med seboj, sebičnost in tekmovalnost pa bi nadomestili s toleranco, ustvarjalnostjo in sodelovanjem.

Na šoli verjamemo, da bodo s tem, ko bodo učenci organizirano in zavestno bolj aktivni, kar se bo kazalo skozi podajanje idej, urejanje podatkov in zbirk, sestavljanje nalog, miselnih vzorcev, postavljanje pravilnih hipotez, odgovorov in rešitev, prebiranje in zbiranje informacij iz različnih pisanih in elektronskih virov, poročanje, podajanje vtisov in mnenj, posledično več in bolje znali, hkrati pa bodo postajali vse bolj notranje motivirani za novo, dodatno dejavnost. Učenci na ta način aktivno sodelujejo, so tvorci učnega procesa, uvajajo svoje zamisli, se učijo drug od drugega in tako tvorijo svoje znanje, ki jih motivira za novo, dodatno znanje.

Opisan je pravzaprav tako imenovani konstruktivistični pristop k učenju, ko učence odrasli odgovorno usmerjamo k njihovi lastni dejavnosti, primerni njihovi razvojni stopnji, da so s svojo aktivnostjo dejansko soodgovorni za učni proces in rezultate učenja. Dodatna znanja, pridobljena na opisan način, vplivajo na večje zadovoljstvo z doseženim, kar se morajo otroci naučiti deliti tudi z odraslimi, učitelji in starši.

Vsi odrasli, ki delamo z otroki, se moramo začeti zavedati, da imamo pomemben vpliv nanje, ne le z vzorom, ampak tudi z zavestnim ustvarjanjem okoliščin, v katerih učenci lahko postanejo aktivni in ustvarjalni posamezniki, motivirani za delo, kar pomeni, da moramo pozabiti na dve zelo škodljivi vlogi, ki se ju poslužujemo in obe močno zavirata opisan proces, to sta vlogi natakarja in animatorja. S prvo vlogo odrasli razvijamo razvajene otroke, ki ne sprejemajo meja in želijo, da se svet vrti okoli njihovih želja in zahtev, brez upoštevanja želja in zahtev odraslega v odnosu. Z drugo pa pasivne otroke, ki pričakujejo, da bodo odrasli postorili vse zanje. Če se odrasli ne znamo oddaljiti ali opustiti obeh vlog in ne postavljamo na prvo in edino mesto svojo odgovornost za vzgojo otrok oziroma učencev, potem se le ti praviloma ne bodo imeli možnosti naučiti upoštevanja meja, pravil, navodil, dogovorov in podobnih vrlin.

Otroci v času odraščanja dejansko potrebujejo zdrav odnos z odraslimi, v katerem se lahko zanesejo nanje, se počutijo varne, saj le-ti prevzemajo zahtevnejše odgovornosti, ki jih sami še ne zmorejo upoštevati in nastalim okoliščinam niso kos.

Odrasli moramo upoštevati še eno pomembno pravilo, da kar lahko otrok ali učenec postori sam, naj ne dela zanj odrasel, kot to počne natakar, in tudi ne na način, kot to izvaja animator, ki v imenu nekoga drugega sestavlja programe izletov ali sprehodov, izvede skeče ali likovno, glasbeno delavnico ter delavnico branja, petja in govorništva, animacijo v domačem ali tujem jeziku, rekreacijo ali organizira prireditev.

Odrasli smo dolžni vzpodbujati otroke pri fizičnih in vseh drugih aktivnostih, vztrajati, da jih otroci izvajajo korektno, natančno in pravilno, da se ob tem urijo in prilagajajo ter vzorujejo po nas, saj kar se otrok nauči kot aktiven subjekt skupaj z odraslimi, starši ali učitelji, po načinu vzora, bo znal dolgotrajno. V procesu posnemanja vedenj, spretnosti, rokovanj, pristopov in drugih aktivnosti se bo začel zavedati, da so za uspeh potrebni čas, volja, osredotočenost, natančnost in seveda jasen cilj. Presodil in delal bo tisto, kar si želi, da bi drugi delali zanj, če bi bili na njegovem mestu, to pa je tisto, kar v vzgojnem procesu odrasli pričakujemo.

Spoštovani odrasli, ob začetku šolskega leta želim vsem skupaj obilo odgovornih in smiselnih odločitev, ki bi privedle do željenih rezultatov. Nasmehnite se in bodite veseli, da imamo pred sabo mlade, razvijajoče se osebnosti, ki nam lahko polepšajo vsak trenutek, če znamo z njimi vzpostavljati zdrave odnose, ki žal ne temeljijo na prijateljstvu, temveč na povečani in odgovorni skrbi zanje.

Spoštovani učenci, vam pa v tem šolskem letu želim obilo notranje volje za aktivno delo tako v šoli pri pouku, kakor tudi doma. Verjamem, da spoznavate, kako pomembno je, da odrasli od vas pričakujemo, da sodelujete, delate, ustvarjate, pomagate, upoštevate in spoštujete. Gre za aktivnosti, ki se jih morate naučiti sprejemati in izvajati v procesu odraščanja. Na koncu bomo vsi, tako vi, kakor mi odrasli, zadovoljni. Zadovoljstvo pa je osnova za zdravje in uspeh vseh, otrok in odraslih, in sledi šolskemu delu ob koncu vsakega šolskega leta.

mag. Karla Škrinjarić, spec.
RAVNATELJICA VIZ II. OŠ ROGAŠKA SLATINA