Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in Zakon o osnovni šoli navajata, da so otroci s posebnimi potrebami:
– otroci z motnjami v duševnem razvoju,
– slepi in slabovidni otroci,
– gluhi in naglušni otroci,
– otroci z govorno-jezikovnimi motnjami,
– gibalno ovirani otroci,
– dolgotrajno bolni otroci,
– otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja,
– otroci z avtističnimi motnjami ter
– otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.
Tem učencem so zagotovljeni ustrezni pogoji za vzgojo in izobraževanje ter prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo (DSP).
Učenci, ki jim je z odločbo o usmeritvi priznan status otroka s posebnimi potrebami, se izobražujejo v skladu z zanje izdelanimi individualiziranimi programi. Osnovna šola s timom strokovnih delavcev za delo z učenci s posebnimi potrebami zagotavlja ustrezno pripravo, izvajanje in evalvacijo individualiziranih programov.
Razredniki kot vodje tima za posameznega učenca med šolskim letom sklicujejo timske sestanke, na katere so vabljeni tudi starši. Slednji tudi soustvarjajo individualizirani program za svojega otroka.
Učno pomoč učencem s posebnimi potrebami nudijo učitelji, izvajalci dodatne strokovne pomoči, individualno v ali izven oddelka, praviloma v času, ko ima učenec določen predmet na urniku.
Specialno pedagoško pomoč, namenjeno premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj na področjih pozornosti in koncentracije, spomina, zaznavanja, motorike in grafomotorike, organizacije, razvijanja sposobnosti branja, pisanja in računanja izvajajo pedagoginji, psihologinja, specialna pedagoginja. Učencem nudijo pomoč tudi pri krepitvi samopodobe, sproščanju, samonadzoru in razvijanju socialnih veščin.
Individualni razgovori s starši potekajo potekajo po predhodnem dogovoru.
