Nagovor ravnateljice ob koncu devetletnega šolanja na VIZ II. OŠ Rogaška Slatina 2020

Spoštovane učenke devetošolke, spoštovani učenci devetošolci,

te dni, ko zaključujete šolanje na VIZ II. OŠ Rogaška Slatina na prav poseben, da ne rečem nenavaden način, ki je vsem, tudi meni kot ravnateljici,  popolnoma nov in še neznan, veliko razmišljam o razmerah, ki nam jih že nekaj mesecev narekuje »korona«. Razmišljam o svojem življenju in življenju  vseh vas ter drugih. Tudi o življenju nasploh. Iskati sem začela odgovore na nekatere dileme, ki jih prej nisem imela in mi jih ni bilo potrebno ponotranjati.

Vprašanja se nizajo v nekakšnem zaporedju in vam jih predstavljam v nadaljevanju.

• A  nismo ljudje inteligentna bitja, ki se prav po razvoju možganov in možnostih ubesediti misli z govorom razlikujemo od drugih živih bitij?
• A nismo ravno zaradi inteligence in možnosti hitrega prilagajanja novo nastalim okoliščinam tisti, ki nam lahko vsakdanji problemi postanejo ključni izzivi?
• A ni življenje eno samo prilagajanje   novonastalim situacijam in z njimi povezanimi spremembami, ki so edina stalnica naših življenj, enako kot problemi?
• A niso naša prilagajanja in spremembe omogočile človeštvu neverjeten tehnološki napredek, pri mnogih ljudeh pa tudi osebnostno rast in osebni razvoj?

Ob razmišljanjih sem ponovno prišla do nekaterih že znanih zaključkov, da se je najbolje čim prej soočiti  z dejstvom, da spremembam ne moremo uiti, zato jih  sprejmimo, da bomo na svoji življenjski poti začeli dosegati cilje, ki bodo rezultat naših potreb in želja.

Pomembno je preseganje sebe skozi razreševanje problemskih situacij, kar zahteva  transformacijo mišljenja in osebnega pristopa. Oboje je posledica vlaganj lastnih naporov, odpovedovanj, potreb in v korist drugim, ne pa na račun drugih in/ali mimo njih.

Ne smemo pozabiti živeti v skladu s svojimi potrebami in željami in ne povzročajmo težav, stisk ali strahu drugim. In narobe je le, če v iskanju smisla in sebe neprestano iščemo izgovore in slabosti v drugih, zunaj sebe.

Ta trenutek  smo se ljudje znašli v okoliščinah, ko se lahko odločimo med tem, da nekaj nima smisla ali pa izberemo  možnost in naredimo korak naprej. Nujno je, da prestopimo svoje osebne meje, se poglobimo vase, nato pa se uravnamo v smeri varovanja in razvijanja vsega dobrega, zdravega, okolju in ljudem prijaznega, neškodljivega.

Vsi smo zadnje mesece imeli in še imamo edinstveno priložnost, da iz svoje prihodnosti naredimo nekaj obetavnega, v prid sebi in (so)ljudem, svojcem in drugim, s tem pa posledično vplivamo  še na razvoj in napredek družbe v prihodnosti.

Vi ste v tem zadnjem letu šolanja na naši šoli dokazali, da zmorete in želite, saj ste mnogi v generaciji prejemniki pohval ali priznanj. Skupaj ste dosegli osemindvajset (28) pohval in štirideset (40) bronastih ali srebrnih priznanj, četudi ste bili osem tednov pomladi doma, v izolaciji. To je volja in osebnostna moč, ki vliva upanje in veselje.

Če ta trenutek gledamo na življenje z optimizmom, je za vse  nas, odrasle in tudi za vas, spoštovane učenke in spoštovani učenci, napočil čas, da se usmerimo v pravo smer, smer razvoja in napredka, optimizma in vere v življenje, v lastno zdravje in zdravje planeta Zemlja.

Pred vami je, tako si močno želim,  vsaj sedemdeset let življenja, let ustvarjanja in nizajočih se sprememb.  Začnite s cilji  današnjega in jutrišnjega dne, s cilji tega tedna in naslednjih tednov. Naj vam vsakodnevne naloge postanejo prijetni izzivi, rešujte jih zavzeto in širokopotezno, brez izgovorov, da nimate časa. Časa je vselej dovolj, le razporediti si ga je potrebno na pravi, ustvarjalen način.

Verjamem v vas, vem, da bo uspelo vsem, ki boste ravnali v skladu z opisanim. In kar je najpomembnejše, nikogar ne bo potrebno kriviti za neuspeh, saj je in bo odvisen od vas samih in vseh odraslih, ki vam kot otrokom stojimo ob strani.

Naj se ob tem iskreno zahvalim vsem učiteljem, ki ste mlade pripeljali do preobrazbe, in vsem staršem, ki ste bili otrokom v oporo, učiteljem pa odgovorni in razumevajoči partnerji. Zopet se je potrdilo, da le vzajemno sodelovanje in spoštovanje rodita uspeh.

Želim vam srečno na poti v srednjo šolo in tudi v daljno, svetlo prihodnost,

 ravnateljica mag. Karla Škrinjarić